Tečaj masaže dojenčka po IAIM metodi (International Association of Infant Massage)

Foto: Piqant Photography

Tečaj masaže obsega 5 tedenskih srečanj, vsako srečanje se razdeli na 3 dele: za začetek nekaj teorije o dojenčkovih refleksih, vedenjskih odzivih, joku, uporabi masažnih olj, idr.; osrednji del sestavlja učenje novih masažnih prijemov enega dela telesa in na vsakem srečanju se učimo novih prijemov le enega dela telesa; zadnji del pa je pogovorni, ko si starši izmenjate mnenje, poglede na določeno temo, ki je izpostavljena. Ta del srečanj je za starše zelo pomemben, saj medsebojna izmenjava mnenj in težav zelo bogati. Skupaj srečanje traja eno uro. In tudi dodam, da vsak starš masira svojega otroka, jaz pa masažo kažem na svoji lutki. Otroka naj bi vedno masiral njegov starš ali skrbnik in nikoli tuja oseba.

V skupino sprejmem do 7 mamic z dojenčkom. Priporočena starost dojenčka je od 6 tednov do začetka plazenja. Dojenček mlajši od 6. tednov se še zelo prestraši ob razkrivanju telesa, masaža pa se izvaja s kože na kožo. Prestrašenega dojenčka pa ne želimo masirati, ker ob sproščanju kortizola in adrenalina dosežemo ravno nasprotni učinek.

Masaža dojenčka je primerna za prav vse dojenčke, predvsem pa tiste, ki imajo trebušne krče, so rojeni prezgodaj ali s carskim rezom, so utrpeli porodno travmo (ja, tudi otroci preko lastnega poroda utrpijo travmo in ne le me mame, ki rodimo) ali imajo kakršnokoli zdravstveno težavo.

Datumi pričetka novih skupin so sproti objavljeni na moji FB strani.

Cenik:
– 5 srečanj = 100 EUR (20 EUR/srečanje)
– Prejmete priročnik z navodili in simbolično količino primernega olja za masažo
– Sama poskrbim za masažne podloge in brisače, starši »le« pridete s svojimi dojenčki in osebnimi stvarmi
– Tečaj poteka v prostorih Lila centra na Kogovškovi 12 v Ljubljani in sicer vedno v dopoldanskem času.

Prijave sprejemam na e-mail simone@roditiznasmehom.com

Kaj je IAIM masaža dojenčka?

Ustanoviteljica opisane masaže dojenčka je Vimala McClure, v svojo masažno tehniko pa je vključila osnove švedske masaže, indijske masaže, refleksoterapije in joge. Masaža dojenčka po metodi IAIM je mednarodno priznana metoda, ki jo je odobrila in priporočila tudi Svetovna zdravstvena organizacija in svetovno združenje pediatrov. Masaža dojenčke izredno pomirja in jih ravno skozi občutke umirjanja zdravi in spodbuja razvoj. Razvoj na povsem fiziološkem nivoju, npr. spodbuja razvoja možganov v prvih 6. mesecih življenja, tako tudi na čustvenem nivoju, ko svoje občutke krepi v interakciji z okolico.

Cilj masaže dojenčka po metodi in kodeksu IAIM je spodbujanje zdravilnega dotika in utrjevanja vezi med staršem in dojenčkom. Skozi učne lekcije, pogovor in raziskavo se obe strani učita podarjanja medsebojne ljubezni, razumevanja in spoštovanja osnovnih človekovih potreb, med katerimi je prva potreba po dotiku.

Občutek za dotik se razvije že v času razvoja v maternici, nekje med 6 in 9 tednom nosečnosti in nas ne zapusti do smrti. Kot je rekla znana antropologinja dr. Ashley Montagu: »Človek ne more preživeti brez dotika; je njegova osnovna potreba.« Brez dotika bi dojenček skoraj gotovo umrl. Medtem, ko pa ob zdravilnem dotiku dojenček ne le preživi, temveč je njegov razvoj celo spodbujen.

Skozi srečanja in učenje masaže z vašim dojenčkom se starši naučite dobro prepoznavati otrokovo neverbalno komunikacijo, njegove odzive, njegova neverbalna sporočila na dražljaj, na vaš dotik. Na ta način starši tudi krepite svojo samozavest in zaupanje v ravnanje z vašim dojenčkom. Kdo se ne razveseli, ko je otrokov odziv na dotik in pozornost vesel, poln smeha in kriljenja z nogicami in rokicami? Starše spodbudi k večjemu trudu in veselju k masaži, otrok pa ob tem krepi samozavedanje lastnega telesa. Na podzavestni ravni zaenkrat, a se telesni spomin nalaga in ohranja celo življenje.

Ko je Vimala McClure ustanovila IAIM, je njen cilj bil sprememba v svetu, dojenček po dojenček.

Več na temo masaže dojenčka si lahko preberete v mojem prispevku za blog – Masaža dojenčka in njene koristi za vso družino.

“Dotik je prvi jezik, ki ga govorimo.”
by Stephen Gaskin