<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
	<title>Posteriorna lega | Roditi z Nasmehom</title>
	<atom:link href="https://roditiznasmehom.com/category/posteriorna-lega/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://roditiznasmehom.com</link>
	<description>Simone Kindermann</description>
	<lastBuildDate>Sun, 23 Feb 2020 11:44:38 +0000</lastBuildDate>
	<language>sl-SI</language>
	<sy:updatePeriod>
	hourly	</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>
	1	</sy:updateFrequency>
	<generator>https://wordpress.org/?v=6.8.1</generator>

<image>
	<url>https://roditiznasmehom.com/wp-content/uploads/2022/04/cropped-Simone_Logo_simbol_favicon-min-32x32.png</url>
	<title>Posteriorna lega | Roditi z Nasmehom</title>
	<link>https://roditiznasmehom.com</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Težavnost posteriorne lege otroka v porodnem procesu</title>
		<link>https://roditiznasmehom.com/tezavnost-posteriorne-lege-otroka-v-porodnem-procesu/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[Simone Kindermann]]></dc:creator>
		<pubDate>Fri, 03 Jan 2020 12:50:13 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Posteriorna lega]]></category>
		<category><![CDATA[posteriorna lega dojenčka]]></category>
		<category><![CDATA[posteriorna lega otroka]]></category>
		<guid isPermaLink="false">http://roditiznasmehom.com/?p=736</guid>

					<description><![CDATA[<p>V kakšnem položaju se nahaja otrok, ko se porodni proces prične, torej okcipito-anteriornem (OA), ko je otrok z glavo obrnjen [&#8230;]</p>
The post <a href="https://roditiznasmehom.com/tezavnost-posteriorne-lege-otroka-v-porodnem-procesu/">Težavnost posteriorne lege otroka v porodnem procesu</a> first appeared on <a href="https://roditiznasmehom.com">Roditi z Nasmehom</a>.]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<p>V kakšnem položaju se nahaja otrok, ko se porodni proces prične, torej okcipito-anteriornem (OA), ko je otrok z glavo obrnjen navzdol in “gleda” mamici v hrbet, ali pa okcipito-posteriornem (OP), ko je otrok prav tako obrnjen z glavo navzdol, a “gleda” mamici v trebuh oz. navzgor v nebo, ko se mamica uleže na hrbet, ima velik vpliv na potek in izid poroda.</p><figure class="wp-block-image"><img fetchpriority="high" decoding="async" width="257" height="195" src="https://roditiznasmehom.com/wp-content/uploads/2020/01/OA-OP.png" alt="" class="wp-image-737"/></figure><p>Zgornja slika na levi prikazuje OA lego otroka, ki je pravilno obrnjen proti materini hrbtenici in desna slika otroka v OP legi, ko je otrok z obrazom obrnjen navzven.</p><p><strong>Zakaj je
otrokov položaj še pred začetkom poroda tako pomemben?</strong></p><p>Obstajajo
številni indikatorji in dejstva, ki kažejo na številne težave pri porodih v OP
legi. Spodaj je navedenih nekaj, kakor tudi primerjav med OA in OP lego:</p><ol class="wp-block-list"><li><em>Hitrost in težavnost poroda</em>: porodi v OA legi so
     optimalnejši in lažji, kot porodi v OP legi in OP lega je dandanes pogosto
     vzrok za carski rez. Porodi v OA legi so praviloma tudi krajši in tečejo
     bolj gladko (če je otrok pravilno vstavljen in se v porodnem procesu ne
     zagozdi roka ali rama), so dosti manj boleči in niso v tako veliki meri
     nagnjeni k zastoju.</li><li><em>Težave z položajem vstavljanja
     glavice:</em> ko je
     otrok v OA legi, je premer njegove glavice, ki prodira skozi medenico
     manjši, saj je njen kot drugačen. Običajno je bradica obrnjena navzodol in
     tako se glavica z najmanjšim možnim premerom nasloni na ustje materničnega
     vratu. Na ta način glavica z enakomernim pritiskom tišči navzdol in
     maternični vrat se praviloma hitreje in lažje odpira. Pri OP legi pa je
     kot glavice, ki prodira skozi medenico, drugačen in večji, otrok bradice
     običajno ne obrne proti prsnemu košu, zato je premer njegove glavice, ki
     mora najprej skozi medenico, dosti večji. Pri OA legi je premer glavice
     običajno 9,5 cm, pri OP legi pa kar 11,5 cm. Čeprav se 2 cm ne sliši
     veliko, pa to predstavlja 20% celotnega premera, kar pa je pomembno. Ta 2
     cm imata lahko bistveno vlogo v napredovanju poroda kot posledice hitrosti
     spuščanja otroka in vstavljanja glavice v medenico. Prav tako OP lega ne
     dopušča prilagajanja otrokovega spuščanja, medtem ko se otrok v OA legi
     lahko rodi tudi, če otrokova glavica in telo nista v popolnem optimalnem
     položaju. </li><li><em>Težave pri oblikovanju glavice</em>: ker v OP legi glavica v
     medenico vstopa pod večjim kotom, se morajo lobanjske kosti močneje
     prilagajati ozkemu porodnemu kanalu. Prekrivanje lobanjskih kosti, da
     glavica lahko prerine skozi medenico in porodni kanal, je eden od načinov,
     ki jih je uredila narava, da se otrok lahko rodi. Vendar pa pri OP legi ta
     proces traja dosti dlje časa in porodnišnice so po pravilu precej
     nestrpne, če porod počasi napreduje. Intervencije v smislu pospeševanja
     poroda so tako pogosto skoraj neizogibne.</li><li><em>Počasno odpiranje in zastoj
     poroda</em>: ker
     je pritisk otrokove glavice pri OP legi slabši, je posledično tudi
     odpiranje materničnega vratu počasnejše in neenakomerno. Zaradi večjega
     prilagajanja lobanjslih kosti, ki terja več časa, se porod pogosto ustavi,
     ko je maternični vrat odprt med 4 in 7 cm. In, čeprav je porodnica šele na
     pol poti skozi porod, lahko kaže znake tranzicije, ki so tresavica, močna
     želja po potiskanju, močna bolečina in težnja po obupanju. Kadar se morajo
     otrokove lobanjske kosti precej prilagoditi porodni poti, tak zastoj
     poroda lahko traja kar nekaj časa, to pa je izčrpavajoče in jemlje pogum.
     V tej fazi poroda, zaradi velike utrujenosti, mnogo porodnic zaprosi za
     epiduralno analgezijo ali celo carski rez.</li><li><em>Več intervencij:</em> ker je porod v OP legi
     počasnejši in se vmes rad tudi ustavi, so zdravstvene intervencije
     pogostejše, saj z njimi skušajo pospešiti porodni proces. Tako se npr.
     dodajajo umetni popadki ali pa predira mehur. Včasih taka intervencija
     lahko pomaga, a pogosteje pa otroka zabije v tako lego, iz katere se sam
     ne more več spraviti. Umetni popadki so močni in ga še naprej stiskajo in
     potiskajo v nepravi kot, sintetični oksitocin pa lahko povzroči tudi
     pomanjkanje dotoka kisika in otrok posledično lahko pade v fetalni stres.
     Predrtje plodovih ovojev pa povzroči odtok plodovnice, kar odstrani
     naravne blažilce poroda, plodovna voda namreč deluje kot nek mehek
     blažilec med materjo in otrokom. Na ta način otrok dosti težje rotira iz
     OP v OA. Prav tako porod postane dosti bolj boleč, otrok je dovzetnejši
     &nbsp;za stres in težje prenaša porod. Mnogo carskih rezov je izvedenih
     prav pri takem postopanju v porodnem procesu. Zaradi omenjenih posegov,
     otrokova glavica sicer močneje pritiska na materični vrat, a iz tega
     razloga lahko pride tudi do roba na materničnem vratu, ki ga porodničar
     potem manualno viha čez otrokovo glavico, da se le-ta lahko porodi. Zelo
     boleč poseg, a pogost pri OP legi. Nič čudnega ni torej, da mnogo mamic,
     ki rojevajo otroka v OP legi, obupajo pred koncem.</li><li><em>Porod “iz hrbta”</em>: otrok, ki se rojeva v OP
     položaju, ponavadi (ne pa vedno) močno pritiska na materin križ. Ta vrsta
     bolečine se težje prenaša, zato porodnice pogosteje zaprosijo za
     epiduralno analgezijo. Vendar so raziskave pokazale, da ravno ta oblika
     lajšanja te vrste bolečine pogosto ne zaleže, kakor tudi ne katera druga
     oblika. Pogosto pa EA v tem primeru vodi v carski rez. Zakaj analgetiki
     pri bolečini v križu, ko gre za OP lego, nimajo pravega učinka, še niso
     prav dognali, najverjetneje pa je povezava z pritiskanjem na določene
     predele materine hrbtenice, kjer se analgetik ne razporedi in posledično
     nima učinka.</li><li><em>Dolga faza iztisa</em>: nenazadnje se večina mamic z
     OP lego do konca odpre in prične s pritiskanjem &#8211; le, da se iztis nikamor
     ne premakne. Dolga in boleča faza iztisa je tipičen znak OP lege otroka.
     Otrok preprosto še ni pravilno rotiral in lobanjske kosti se še niso
     dovolj prekrile in prilagodile, da bi bil iztis možen. Vendarle pa, če se
     tem otrokom pusti dovolj časa, se nenazadnje prilagodijo v porodni kanal,
     zelo hitro rotirajo v OA lego in se vaginalno rodijo &#8211; pogosto z obrazom
     naprej. Vendar pa je v teh primerih večja incidenca instrumentalnega
     poroda (klešče ali vakum), več epiziotomij in več raztrganin presredka.
     Ženska po takem porodu sicer ne okreva za kirurško rano carskega reza,
     kljub temu pa porod v OP legi ni lahek in optimalno bi bilo, v izogib porodnim
     komplikacijam in okrevanju po le-teh, najti način, kako otroka pred
     porodom obrniti v OA lego. </li></ol><p><strong>Niso vsi
porodi v OP legi enaki</strong></p><p>Potrebno je
poudariti, da niso vsi OP porodi težki. Nekateri OP otroci so manjši in lepo
obrnejo bradico na prsni koš; taki otroci se rodijo vaginalno, čeprav porod
traja malo dlje. Težava je pri večjih otrocih z večjimi glavicami, ki <em>trdovratno
vztrajajo</em> v OP legi in ne obrnejo glavice navzdol. Ko se lobanjske kosti
enkrat prilagodijo, otrok pogosto prav hitro rotira v OA, glavica se vstavi v
medenico in otrok se kmalu rodi. Ti porodi so spočetka počasni, a se z rotacijo
v OA lego hitro končajo. Tisti, ki pa ne rotirajo, pa pogosto povzročijo
zaplete.</p><p>Včasih otrok
med porodom rotira iz OA v OP lego, incidenca takega otrokovega
&#8220;vedenja&#8221; pa je večja pri materah, ki so prejele epiduralno
analgezijo. Delna paraliza hrbtnih mišic onemogoči otroku dobro rotacijo skozi
medenico, ampak kljub temu raziskave
(https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/15863533) kažejo, da se tudi ti otroci lepo
vaginalno rodijo.</p><p><em>Da ponovno
poudarim, težavni vaginalni porodi so pri tistih otrocih, ki vztrajajo v OP
legi skozi celoten porod, so veliki in imajo velik obseg glavice, katera se ne
obrne z bradico na prsni koš. Ti porodi pogosto zahtevajo instrumentalno pomoč
ali pa se končajo s carskim rezom.</em></p><p><strong>Kaj kažejo
raziskave o otrocih, ki vztrajajo v OP legi?</strong></p><p>Raziskava iz
leta 2003 (https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/12738150) in še nekaj drugih
tudi (https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/16966125) je pokazalo, da so porodi v
OP legi daljši, z daljšimi fazami iztisa in odstotek carskega reza je več kot
petkrat višji.</p><p>Porod daljši
od 12 ur:</p><ul class="wp-block-list"><li>v OA legi v 26,2%</li><li>v OP legi v 49,7%</li></ul><p>Faza iztisa
daljša od 2. ur:</p><ul class="wp-block-list"><li>v OA legi v 18,1%</li><li>v OP legi v 53,3%</li></ul><p>Stopnja
carskega reza:</p><ul class="wp-block-list"><li>v OA legi v 6,6%</li><li>v OP legi v 37,7%</li></ul><p><em>(Ponkey et
al. Persistent fetal occiput posterior position: obstetric outcomes. Obstet
Gynecol 2003.)</em></p><p>Nekatere
raziskave (https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/16582120) so tudi pokazale, da
so ti otroci pogosteje deležni intenzivne poporodne oskrbe, kažejo znake stresa
in imajo včasih nižjo Apgar oceno.</p><p><strong>Zaključek</strong></p><p>Porodi, kjer
otroci vztrajajo v OP legi do konca, <strong>SO</strong> daljši, težji, bolj boleči in so
nagnjeni h komplikacijam.</p><p>Porodi, kjer
se OP lega pojavi med samim porodnim procesom; porodi, v katerih otrok iz OP
rotira v OA lego; OP lega pri večplodni nosečnosti; OP lega pri majhnem otroku
z majhnim glavičnim obsegom in je glavica lepo prislonjena na prsni koš,
običajno ne povzročajo težav in imajo veliko možnosti za normalen vaginalni
porod.</p><p>Seveda pa
ostaja vprašanje, kaj pa lahko naredimo, da otroka pravočasno, torej pred samim
začetkom poroda, iz OP lege rotiramo v OA lego?</p><p>Obstajajo
vaje, ki z vztrajnimi ponovitvami obrodijo sadove in pomagajo k rotaciji, po
drugi strani pa pomaga tudi zavedanje, da porod v OP legi terja več časa in
potrpljenja, kakor tudi vztrajnosti na strani porodnice in osebja.</p><p>(
po&nbsp;http://wellroundedmama.blogspot.si/2009/05/how-fetal-position-can-affect-labor.html?m=1&amp;utm_content=buffer554a2&amp;utm_medium=social&amp;utm_source=facebook.com&amp;utm_campaign=buffer
povzela in priredila CBI porodna in poporodna doula Simone Kindermann)</p><p>Dodaten vir:
<em>A Guide to Effective Care in Pregnancy and Childbirth</em>; Murray Enkin,
Marc J.N.C. Keirse, James Neilson, Caroline Crowther, Leila Duley, Ellen
Hodnett, Justin Hofmeyr; Oxford University Press, 2000.</p>The post <a href="https://roditiznasmehom.com/tezavnost-posteriorne-lege-otroka-v-porodnem-procesu/">Težavnost posteriorne lege otroka v porodnem procesu</a> first appeared on <a href="https://roditiznasmehom.com">Roditi z Nasmehom</a>.]]></content:encoded>
					
		
		
			</item>
	</channel>
</rss>
