To lahko pojasnimo tudi s hormoni. Dokler nas je strah, dokler se ne počutimo varne, se izloča precejšnja količina adrenalina in kortizola, ki sta direktna nasprotnika hormona oksitocina, ki je zadolžen za ustvarjanje popadkov. Torej, brez oksitocina ni popadkov, brez popadkov ni poroda. Jasno je torej, da moramo iz svoje neposredne okolice in iz svoje glave izločiti vse tiste dejavnike, ki nas na kakršenkoli način ogrožajo, da se sproži izločanje oksitocina in se porod lahko (ponovno) začne.

Varnost je ključni element vsakega poroda. In večji del te varnosti je v glavi nosečnice. Ne-varnost pa se lahko pokaže v obliki čustev kot so nejevera v naše telo, sram, razočaranje, občutek nevrednosti in še marsikaj.

Negativni samogovori

Negativna čustva lahko pripeljejo do negativnih samogovorov, ki v porodnem procesu lahko postanejo sovražnik št. ena. Ženske se pogosto sploh ne zavedamo, kako povsem same ustvarjamo celo paleto teh nekonstruktivnih čustev. Misli in besede pa lahko močno spodkopavajo našo zmožnost rojevanja. Če in dokler žena lepo napreduje v porodu, pa se ji kar naenkrat v glavo vsilijo negativne misli, le-te sprožijo negativna čustva, ki neposredno vplivajo na sprožanje adrenalina, za katerega smo že ugotovili, da je čisti nasprotnik zelo občutljivega oksitocina.

Rezultat narobe obrnjenega razmerja v izločanju hormonov je lahko zaustavitev poroda. Vsak negativni čustveni odziv lahko spodbudi izločanje hormonov, ki so zadolženi za beg iz situacije (kot poznamo že iz psihologije, da možgani v nevarnosti odreagirajo na način, da »zbežijo« ali pa se »borijo«) in tako ustavljajo porod do te mere, da se lahko tudi popolnoma ustavi. Tak negativni krog lahko privede do diagnoze zastoj poroda, ko v porodnišnici začnejo uvajati medicinske postopke za napredovanje. Taki so npr. predrtje ovojev, umetni popadki in celo carski rez.

Kot doula seveda lahko in sem vedno pozitivna in nosečnici prigovarjam pozitivne in lepe misli. Nikakor pa ne morem misliti namesto nje. In velikokrat res pridem v situacijo, ko sem nemočna in ženi ne morem ustrezno pomagati, saj je njena glava in njen negativni samogovor toliko močnejši od nas vseh, ki smo ob njej, da prevlada in sabotira njen lastni porod.

Največja pomoč v takih trenutkih je, da/če se žena zave svojih negativnih misli in se jim preprosto odreče. Ženske bi res morale razumeti to močno povezavo med negativnim samogovorom in napredovanjem poroda. Povezava med umom in telesom, ki je prav neverjetno močna.

Zato je psihična priprava na porod s pomočjo doule, izbrane babice in/ali preko online priprave na porod ključnega pomena za lep porod.

Spominjam se ene mamice, ki je pred časom rodila doma in sem jo z izbrano porodno babico spremljala. Bila je drugorodka z zares težkim in dolgotrajnim iztisom. Povsem nepričakovano se je na koncu otroček zagozdil in nikakor ni mogel napredovati v svojem prvotnem in hitrem tempu. Mamico je zares bolelo, dolgo je trajalo, vso pravico je imela, da bi obupala in se ne bi več šla tega bolečega poroda. Ampak ni obupala. Po določenem času omahovanja in obupavanja si je na glas rekla, da je dovolj, da bo rodila, da ona to zmore in da dajmo spravit tega otroka ven. In res, borila se je kot levinja in v svoji trmi in odločenosti čez slabe pol ure porodila svojega drugega otročka. Brez poškodb, brez intervencij, brez vmešavanja, samo s pomočjo lastne odločitve in vztrajnosti je uspešno rodila in bila presrečna.

Druga mamica, ki se jo trenutno spominjam in je prav tako rodila z veliko pomočjo lastnega pozitivnega samogovora, je bila prvorodka in otroček že od samega začetka poroda ni pravilno vstopal v medenico, težko je rotiral, težko se je spuščal. Porod se je začel in ustavil in začel in ustavil, pa takole skoraj 3 tedne. Ko se je porod končno zares začel, je trajal dolgo, obdobje tranzicije je bilo hudo naporno in potem je to mamico čakal še iztis. Osebje je že omenjalo možnost carskega reza, ker je tako dolgo trajalo in kazalo, da mamica izgublja moč. A ona ni izgubila moči, temveč je vsakič, ko se jo je lotevalo omahovanje, ponovila svojo mantro, da bo zmogla, da bo rodila, da njeno telo to zmore, se povezovala s svojim otročkom, da bosta skupaj to zmogla. In sta. Mamica je rodila svojega prvega otročka, po urah in urah težkega dela, je žela osebno zmagoslavje.

Pri obeh mamicah, ki sem jih navedla, sem skoraj prepričana, da ju je rešilo pozitivno razmišljanje in vera vase. Ker velikokrat oz. prevečkrat je razlog za zastoj poroda in kasneje medicinske intervencije, ki se lahko zaključi tudi s carskim rezom, prav v nejeveri mamic v svoje lastne zmožnosti. Ker obupajo in izgubijo zaupanje v izid kot si ga želijo.

Seveda pogosto mamice ne obupavajo, se borijo do konca, pa se porod kljub temu zaključi s carskim rezom, ker je v sami fiziologiji težava. A v tem razmišljanju se posvečam tematiki silne povezave med umom in telesom, problematiki zastoja v fiziološkem smislu pa se posvetim ob drugi priložnosti.

Naloga vseh nas torej, ki smo ob ženi, ki rojeva je, da smo ji v spodbudo, da jo opogumljamo in preženemo njene strahove. In, da pomagamo karseda, da se strahovi v njeni glavi ne povečajo ali celo novi ustvarijo.

Naloga vsake žene na porodu pa je, da se trudi ob sebi zbrati ljudi, ki ji bodo v oporo, na katere lahko računa in jim zaupa, da se bo v ključnih trenutkih lahko nanje oprla do te mere, da bo črpala moč iz njih in pogum, ko ga bo njej začelo primanjkovati.

Povezava med umom in telesom je nevidna, ne moremo je prijeti, ne moremo je vonjati, je neotipljiva. A vendar je močna in še kako resnična. Naš um ima moč sprožiti porod, nadaljevati porod in ustaviti porod. Um in telo delata skupaj z roko v roki. Na negativen in na pozitiven način. Zadnji je naš cilj.

Delno priredila po članku The Mind and Body Connection in Birth, International Doula, Vol.21, Issue 2/2013

Simone Kindermann, univ.dipl.polit.; CBI porodna in poporodna doula, inštruktorica priprave na porod; Spinning Babies inštruktorica priprave na porod; IAIM inštruktorica za masažo dojenčkov

Zagotovo je danes najpogostejša oblika lajšanja bolečine med porodom epiduralna analgezija (v nadaljevanju EA). Kar 50 % žensk, ki danes rodijo v bolnišničnem okolju, se bo enkrat tekom poroda poslužilo EA. Zgodovina pravi, da se je prva EA med porodom uporabljala že v začetku 20. stoletja, trajalo pa je še naslednjih 70 let, da je postala izjemno popularna med porodnicami. Zgodnja uporaba EA je pogosto kot stranski učinek pokazala upad popadkov, ko pa so v 70. letih 20. stoletja odkrili sintetični oksitocin, so ga pričeli dodajati za pospešitev popadkov, kadar se je omenjeni stranski učinek pojavil. Zdi se, da obstaja veliko razlogov, zakaj je EA tako zaželena, prav zato pa je, še preden se porod začne, dobro vedeti njene hibe in prednosti.

Kako deluje epiduralna injekcija?

EA blokira bolečino v določenem delu hrbtenice tako, da blokira živčne impulze spodnjega dela hrbtenice. Med porodom skuša EA čim bolj izničiti občutek bolečine, ne pa tudi občutljivosti v spodnjem delu telesa.

Med naravnim porodom naše telo proizvaja hormon oksitocin, ki stimulira popadke. S tem, ko popadki postajajo daljši in močnejši, naše telo proizvaja več oksitocina. Če pa imamo nameščeno EA, se izločanje naravnega oksitocina zmanjša ali celo popolnoma upade. Prav tako upade izločanje oksitocina v zadnji fazi poroda, če je nameščena EA.

Kako se namesti EA?

EA namesti anestezist. Za samo namestitev se je potrebno uleči na levi bok ali pa usesti pokončno in usločiti hrbet tako, da se odpre prostor med vretenci. Na majhen predel spodnjega dela hrbtenice se vbrizga lokalni anestetik zato, da se ga omrtvi. Med nameščanjem EA je potrebno sedeti čisto mirno, da anestezist z votlo iglo prodre v subduralni prostor ob hrbtenjači. Skozi votlo iglo anestezist vstavi kateter in ko je le-ta nameščen, se igla odstrani. Kateter se prilepi na ledveni del, kar omogoča aplikacijo zdravila na več možnih načinov:

• z dodajanjem: protibolečinsko sredstvo se vbrizgava skozi kateter po potrebi; ko popusti, se ga zlahka doda.
• kontinuirana infuzija: kateter je na drugem koncu spojen s črpalkico, preko katere je protibolečinsko sredstvo mogoče dodajati nepretrgoma.
• spinalna epiduralna analgezija: pod hrbtenjačo se lahko vbrizga nizek odmerek protibolečinskega sredstva, ki ima hitro delovanje. Ta vam omogoča več svobode pri premikanju, medtem ko ležite na postelji in tudi premikanje brez pomoči. Prav tako je mogoče vstaviti kateter in dodati protibolečinsko sredstvo, ko spinalna injekcija popusti.

Količina in kombinacija sredstev se razlikuje od porodnišnice do porodnišnice in od anestezistov prav tako, vendar pa EA vedno vsebuje lokalni anestetik in narkotik ali opoid.

Ali naj se odločim za EA?

Nosečnicam se že med nosečnostjo pogosto svetuje, da naj se odločijo za EA takoj, ko prispejo v porodnišnico. Razlogov za to je kar nekaj: v slučaju kasnejše odsotnosti anestezista, v izogib bolečini in ker je sredstvo na voljo.

V mnogih primerih tudi so nosečnice prepričane, da popadkom ne bodo kos in se ob prvi bolečini tako prestrašijo, da zahtevajo EA. Nekatere nosečnice si želijo poskusiti naravno roditi, a obupajo zaradi omejenega gibanja, ki jih utrudi in uklanjanja porodni politiki omejenih porodnih položajev in časa, ki jim onemogoča sledenje vzgibom telesa. V teh in drugih primerih pa nosečnice ugotovijo, da je porodna bolečina hujša kot so si jo predstavljale in tako zaprosijo za EA.

Veliko pa je preprostih in naravnih načinov, kako se izogniti stopnjevanju porodne bolečine.

Odločitev o EA  je zelo osebna in individualna. Vedno mora biti vaša izbira in sicer taka, ki temelji na čim več pridobljenih informacijah.

Koristi EA

• če porod že dolgo časa traja in ste utrujene, vam EA omogoča počitek in čas, da si naberete novih moči za nadaljevanje poroda
• če EA deluje, je to najboljši način izničevanja bolečine
• EA vam omogoči, da boste ob otrokovem rojstvu povsem prisebne in budne
• če boste rodile s pomočjo CR, vam EA omogoči zavestno spremljanje rojstva in učinkovito protibolečinsko terapijo po CR
• olajša občutja, ker ni strahu pred bolečino
• EA omogoča vaginalni porod tistim nosečnicam, ki imajo resno zdravstveno stanje, kot npr. visok krvni tlak

Stranski učinki in tveganja

• materina vročina: pri uporabi EA prvih 2-5 ur ni porasta v telesni temperaturi, nato pa se vsako naslednjo uro dvigne za 0,07oC do 0,15oC. Pogosto se to vročino zamenja za infekcijo, kar ima lahko posledice za otroka, saj je po porodu izpostavljen nepotrebnim preiskavam in preventivnemu antibiotiku
• nenaden upad materinega krvnega tlaka, ki posledično izzove infuzijo, zdravila in kisik
• nepretrgano kontroliranje otrokovega srčnega utripa (CTG) in pogosto merjenje materinega krvnega tlaka
• ležanje v enem in istem položaju lahko upočasni porod ali ga celo ustavi, kar zahteva uporabo sintetičnega oksitocina za pojačanje popadkov. Značilno podaljša se druga porodna doba, saj zaradi neobčutljivosti porodnica težko sodeluje pri iztisu otroka.
• približno 1% žensk trpi za hudim glavobolom, ki je posledica zmanjšanja likvorja v hrbtenjači
• stranski učinki vključujejo tudi slabost, tresavico in bolečino v hrbtu
• otrok zaradi nemobilnosti matere težko poišče optimalno pot skozi porodni kanal (ne more rotirati), kar poveča možnost vakuumskga ali kleščnega poroda (do 30%: Howell, 2001), kakor tudi CR
• tveganje za raztrganje porodne poti se močno poveča, kakor tudi tveganje za poškodbe medeničnega dna po porodu (posledica težavnega iztisa, hiperstimulacije maternice z sintetičnim oksitocinom in rojevanja izključno na hrbtu)
• po porodu je gibanje še nekaj ur močno okrnjeno in je potrebna pomoč
• trajna živčna okvara na predelu vboda je sicer redka, a možna
• epiduralni hematom v hrbtenjači je prav tako redka komplikacija, a je možna
• urinska inkontinenca, disfunkcija mehurja (zaradi neobčutljivosti spodnjega dela telesa porodnica ne čuti polnega mehurja in ne more urinirati, zato ji babica vstavi urinski kateter, ki lahko povzroči omenjene težave)
• močnejša zlatenica pri otroku: protibolečinsko sredstvo, ki se porodnici vbrizga, potuje preko placente do otroka. Otrokova jetra zato pospešeno delujejo, da bi izločila narkotik / opoid v prvih dneh po porodu
• slab otrokov mišični tonus nekaj ur po porodu

(podatki po: Cochrane)

Vsa sredstva in EA se preko placente prevajajo do otroka, ki lahko med porodom in še nekaj časa po njem čuti posledice. Med porodom lahko pride do nizkega krvnega tlaka in pomanjkanje kisika, slabšega srčnega utripa, kar tudi more privesti do vakuumskega ali kleščnega poroda.

Dojenčki mamic, ki so med prejemanjem EA dobile vročino, imajo več možnosti za nizko Apgar oceno in potrebujejo pomoč, kot npr. oživljanje ter posledično sprejem na intenzivno nego. Dojenčki se težje pristavljajo/dojijo in so manj čuječi, kar vodi do težav pri zgodnjem dojenju, a gledano celostno ima vse to dolgoročne posledice na otroka.

Če se želite EA izogniti, se je dobro pozanimati o tem, kakšno je stališče vaše porodnišnice glede naravnega poroda. Dokazano je, da ženske v okoljih, kjer se spodbuja naravni porod in je porodnišnica temu naklonjena, rojevajo z bistveno manj EA in ostalih tako analgetikov, tako kot spodbujevalcev poroda.

Najboljši način, da se EA izognete, je ustvariti pogoje za nemoten porod, zaupanje v zmožnosti lastnega telesa in izogniti se indukciji poroda.

Kaj je nemoten porod?

V možganih se sprošča hormon oksitocin, poznan tudi pod imenom hormon ljubezni, ki pa je zelo občutljiv na naše čustvovanje in počutje. Oksitocin je zadolžen tako za sproščanje, za dobro počutje, za odpiranje materničnega vratu in za krčenje maternice, torej za popadke. Kadar utišamo naš kognitivni del možganov, torej ne nadziramo in ne premišljujemo, je pretok oksitocina dober in nemoten. Na ta način se ženska sprosti do mere, ko oksitocin privede do tako močnih popadkov, ki dokončno pomagajo k rojstvu otroka.

Nemoten porod torej pomeni varno in nemoteno porodno okolje, kjer so znane osebe, ki bodo ob porodu, kjer so znani vsi postopki, kjer ni neznank. Okolje, ki nam ponudi varnost, svobodno gibanje, ki ne omejuje, ampak osvobaja. V takem okolju se lahko sprostimo in dovolimo, da oksitocin prevzame nadzor nad porodom. Za idealno porodno okolje so pomembni naslednji dejavniki:

• popolna zasebnost: že občutek, da nas nekdo opazuje je lahko dovolj, da se ne sprostimo in preprečuje izločanje in pretok oksitocina, posledično porod ne napreduje
• nemoten prostor: osebe, ki so na porodu prisotne, se morajo zavedati, kakšen vpliv imajo na porodnico in biti čim manj moteči v gibanju in govorjenju
• toplota in pol-tema: oba dejavnika sta pomembna, da preprečimo izločanje adrenalina. Ob izločanju adrenalina se aktivira mehanizem fight or flight, ki aktivira naš kognitivni del možganov, da prične z razmišljanjem in analiziranjem in porod se zaradi tega lahko zavleče ali celo ustavi

Zato je zelo pomembno zavedanje, kako velikanski vpliv na porod ima naše porodno okolje, občutek varnosti in zaščite.

Moderno tehnično in medikalizirano okolje uči ženske, da mora porod biti nadzorovan, hkrati pa goji nerealna pričakovanja o tem, kaj sploh je normalno. Z izgovorom, da želijo dobro mami in otroku, posegajo v naravni proces rojevanja od tistega trenutka dalje, ko nosečnica prestopi porodnišnični prag.

Porod pa je nagonski proces, ki le redko potrebuje pomoč. A vendar pričakujemo le najhujše, najbolj boleče, celo nevarno in strah vzbujajoče dogajanje. Porod v porodnišnici ne bi smel biti travmatičen, vendar pa porodna politika izkazuje globoko nezaupanje v naravni proces poroda, kar je privedlo do tega, da se danes na porod gleda kot na zdravstveno urgentno stanje in ne kot na povsem naraven proces, za katerega je ženska že v osnovi bila ustvarjena, da ga zmore.

Na kaj najprej pomislimo, ko se spomnimo na porod? Ženska, ki se zvija v bolečinah, cela kopica sester in zdravnikov, bolniška postelja in vse luči prižgane? Besede kot so bolečina, popadki, bolnica, veliko invazivnih rok nam pridejo pogosto najprej na misel.

Nekatere ženske pa rade svoj odnos do poroda spremenijo. Nanj pričnejo gledati kot na nekaj čudovitega, nekaj, kar jih prerodi in opolnomoči. Nekaj, kar bo njihova življenja spremenilo za vekomaj in jim dalo vedeti, da so speljale največji dosežek, ki ga človeško telo sploh zmore speljati. In, je s tem kaj narobe?

Težava nastane takrat, ko zaupanje in energijo ovijemo v svoja pričakovanja, ki pa so le plod naše domišljije in nevednosti in ne realnih zmožnosti ter možnosti porodnega okolja, ki nam je na razpolago. In bolj, ko o njih premlevamo in razmišljamo brez stika z realnostjo, več možnosti obstaja, da prideta bolečina in razočaranje, če se porod ne odvije po naših pravzaprav nerealnih pričakovanjih.

Enako se zgodi z dojenjem po porodu. Glede na raziskave kar 2/3 novopečenih mamic svoje otročke želi dojiti v prvih mesecih njihovega življenja. A jih večina potem ne. Zakaj?

Je to morda povezano z nerealnim pričakovanjem, da bomo avtomatsko dojile in se odlično počutile takoj po porodu? Da se bo otroček kar znal pravilno pristavljati in sesati, da bo mleko teklo in bo vse v najlepšem redu? Da se morda v času nosečnosti intenzivno pripravljamo na porod in ne na dojenje? Da v času nosečnosti ne naredimo tudi poporodnega načrta?

Zelo pomembno je, da tako kot za porod naredimo načrt za dojenje in za obdobje po porodu. Ta načrt, ta naša pričakovanja pa je potrebno realno oceniti, da se potem resničnost odvija – vsaj približno – po naših pričakovanjih. Da ni bolečine, da ni frustracije in občutkov nemoči.

Za porod je pomembno: da se dobro čustveno pripravimo, da naredimo porodni načrt naših želja in pričakovanj, da realno ocenimo možnosti in danosti izbrane porodnišnice, kakor tudi lastne zmožnosti in danosti, da izberemo porodno spremljevalko, ki nas o porodu dobro pouči in nanj pripravi.

Za dojenje: da se v prvi vrsti zanj ODLOČIMO in ne kupujemo adaptiranega mleka za vsak slučaj, da se poučimo o osnovah dojenja, da si priskrbimo kontaktno osebo, katero bomo poklicale v primeru težav, da bomo vztrajale in ne dajale nobenih nadomestkov (flaška, čaj, duda).

Za poporodno obdobje: da si naredimo načrt želja, kako naj bi bilo po našem prihodu iz porodnišnice, kdo bo pomagal pri gospodinjskih opravilih, kdaj bodo smeli prihajati obiski, kdo bo skrbel za starejše otroke, kdo bo hodil v trgovino, kdo nam bo pomagal pri skrbi za dojenčka.

Naša pričakovanja naj bodo v stiku z realnostjo, osnovana na preverjenih informacijah in načrtovana.

Vsa opisana načrtovanja so del bližnje prihodnosti vsake novopečene mamice in so nujna zato, da ne pride do nepotrebnih razočaranj. Z samim porodom, dojenjem, prilagajanjem na novo življenje, hormonskimi turbulencami in postavljanjem svojega telesa nazaj v stare tire ima vsaka obilo dela in naj bo to dovolj. Vse ostalo se more načrtovati, da so potem tudi pričakovanja in želje kar najbolj uslišane. In za konec še to, ni pomembno, kakšna so naša pričakovanja, saj so naša. Pomembno pa je, da za njihovo uresničitev naredimo dober načrt.

Kako se sprostiti na porodu poraja nemalo ugibanj in strahu, a upam si trditi, da tudi zato, ker nosečnice niso seznanjene z zakoni sproščanja sfinktrov, na podlagi katerih se telo sprošča, se odziva. Skratka, če vemo, kako naše telo deluje, kako ga obvladamo, potem se lahko tudi sprostimo. Ker takrat poznamo ključ.

Kaj je zakon sfinktrov?

Sfinktri so skupine mišic, ki nadzirajo odpiranje in zapiranje vseh telesnih odprtin, ko mora, karkoli že, skoznje. Porod je izkušnja zapiranja in odpiranja enega izmed teh telesnih sfinktrov, našega materničnega vratu in nožnice. Imamo pa še kar nekaj drugih sfinktrov kot so usta in celotna ustna votlina s požiralnikom vred, analna odprtina in sečnica. Vsi sfinktri so med seboj neločljivo povezani. Torej, ko zategujemo čeljust, zategujemo tudi nožnico in maternični vrat. Ko zategujemo analno odprtino, zategujemo tudi nožnico in maternični vrat. Ter obratno, seveda. Ko sproščamo mišice kateregakoli sfinktra v našem telesu, sproščam hkrati še vse ostale. Za čim manj boleč porod in čim boljše napredovanje poroda, je potrebno sprostiti vse telesne sfinktre. Sfinktri delujejo po načelu diskretnosti in zasebnosti. Ko sta v naši okolici mir in tišina, ko se počutimo varne in je za nas v čustvenem smislu poskrbljeno, takrat sfinktre sprostimo in tisto, kar mora skozenj, gre skozenj. Ko smo na porodu, je to naš otroček. Najbolj banalno bi pa to lahko ponazorila z odvajanjem blata. Gotovo vse poznamo ljudi ali pa smo celo same med njimi, da na veliko potrebo ne moremo iti nikjer drugje kot doma. To je seveda psihološko pogojeno, saj se doma počutimo varne in domače in zato tudi odvajamo z lahkoto. Po drugi strani pa ne moremo iti niti na malo potrebo, če čutimo na sebi poglede ljudi ali pa smo v neprijetnem okolju, kjer se ne bi mogle sprostiti do te mere, da bi v miru opravile toaleto. Naj poudarim, da smo v tem pogledu ženske občutljivejše od moških. Po drugi strani pa, ali obstaja moški, ki bi lahko uriniral vpričo ekipe zdravstvenega osebja in pri polni razsvetljavi?

Pogoji za odpiranje telesnih sfinktrov

Izpostavila bi nekaj temeljnih pogojev za učinkovito odpiranje sfinktrov, ki so za kakovostno in hitro odpiranje materničnega vratu in posledično primerno hitro napredovanje poroda, bistveni. Najlažje se ti sfinktri odpirajo in sproščajo v intimnem in zasebnem prostoru, npr. v kopalnici s ključem ali v spalnici, kjer je zasebnost zagotovljena. Če pa govorimo o bolnišničnem okolju ali porodni sobi, pa je to soba, kjer nam je zagotovljeno toliko zasebnosti in varnosti, kolikor je le mogoče in si je želimo.

• Ti sfinktri se ne odpirajo na ukaz ali na željo, pogojeni so z našo čustveno stabilnostjo, umirjenostjo, sproščenostjo;
• Ko se omenjeni sfinktri odpirajo, se lahko nenadoma spet pričnejo zapirati, če se nosečnica prestraši, je ponižana ali ji je odvzeta samozavest. To se zgodi zaradi velike količine adrenalina v krvnem obtoku, ki ima v tem primeru negativen učinek. Včasih celo prepreči odpiranje materničnega vratu. To se pogosto zgodi, ko prispemo v porodnišnico in se porod ustavi in ne napreduje. Tako stanje lahko traja kar nekaj časa, zato nam predlagajo indukcijo poroda, za pospešitev. A se pogosto tudi takrat nič ne zgodi. Ker nismo sproščene, je pretok adrenalina najvišji in naši sfinktri so zaprti. V takih pogojih se velikokrat zgodi carski rez;
• Zmožnost sproščanja čeljusti in ust je v neposredni povezavi z odpiranjem materničnega vratu, nožnice in analne odprtine. To je še posebej pomembno pri tistih nosečnicah, ki trpijo za hemoroidi in se bojijo pritisniti na blato. Odpiranje analnega sfinktra pa je bistveno za iztis otroka. V trenutku iztisa je zagotovo silno težko sprostiti analne mišice, saj pritisk otrokove glavice na rektum zadaj in simfizo spredaj zares peče in boli, a brez te sprostitve se otroček ne more poroditi;

Kakšen je poduk ali epilog?

Čustveni del naših možganov nadzira odpiranje sfinktrov, zato razmišljanje o tem ne pomaga dosti. Potrebno se je umiriti v sebi, sprostiti in biti v okolju, kjer se počutite varne in nemotene. Porodno okolje je za uspešnost odpiranja bistvenega pomena in v to porodno okolje spadajo tudi osebe, za katere veste, da bodo z vami na porodu in v vašo oporo izključno.

Sproščanje napetosti v predelu vseh telesnih odprtin je bistveno za napredovanje poroda, lažje prenašanje popadkov in sploh spopadanje s porodnim izzivom. Svetujem dobro čustveno pripravo na porod z strokovno osebo, ki se na te čustvene procese spozna, saj se je potrebno naučiti, kako v danem trenutku sprostiti telesne odprtine. Obstajajo tehnike sproščanja, da lažje dosežemo to mišično sprostitev, katere je prav tako dobro osvojiti že v času nosečnosti.

Srečno pri treniranju notranjega umirjanja in mišičnega sproščanja!

Večina žensk se v današnjem času v obdobju pred zanositvijo, tekom nosečnosti, porodom in obdobju po porodu  prepušča oskrbi javnih dobičkonosnih institucij. Kljub temu pa se vedno več žensk tudi zaveda, da je nosečnost mnogo širša od medicinskih pojmov, o katerih so seznanjene v knjigah in ginekoloških ambulantah. Vedno več žensk si namreč želi povrniti čarobnost rojstvu materinstva, ki nima nič skupnega z hladno medicinsko oskrbo.

Ženska, ki si želi bolj naravne in skrbne porodne izkušnje, ki jo bo popeljala v materinstvo, si lahko pomaga na mnogo razpoložljivih načinov, predvsem pa tako, da začne z iskanjem kvalitetnih in nepristranskih informacij o naravnem porodu in možnostih, ki jih za to ima na razpolago. Tudi je pomembno, da v skladu s svojimi željami poišče porodnišnico, ki ji v njenih pričakovanjih pride najbolj blizu. Pomembno pa je vsekakor tudi podporno osebje, na katerega se v vsakem trenutku lahko obrne za informacijo in podporo ali tudi, ko je v dvomih glede svoje odločitve. Med podporno osebje spadaj tiste osebe, ki niso čustveno vpletene, a so na njeni strani, strokovno dovolj podkovane in so ji na razpolago. Taka oseba je npr. doula, potem naravnim porodom naklonjena babica in ginekolog, terapevt, ki izvaja sprostitvene masaže, telovadbo za nosečnice in podobno. Na tem mestu bom opisala zgolj eno od teh vlog, vendar bistveno pri porodu bodisi v porodnišnici ali pa doma: to je porodna doula.

Vendar pa za razlikovanje naj najprej napišem nekaj vrstic o običajnem klasičnem porodu, to je porodu po predlogi, ki ste ga deležne, če greste roditi v eno od slovenskih porodnišnic, ki naravnim zakonitostim ustroja ženskega telesa niso naklonjene.

Porod po predlogi

Če svojega poroda ne načrtujete, kar pomeni, da boste sprejeli porodni načrt, za katerega osebje v porodnišnici meni, da je za vas najboljše, so vaše možnosti, da se zgodi sledeče, res velike:

• Ko boste prispeli v porodnišnico, vas bodo v sprejemni pisarni sprejele medicinske sestre ter pospremile v porodno sobo. Tam se boste morale uleči na porodno posteljo, kjer vam bodo namestili statični ctg, kanilo za vsak primer ter prepovedali vnos hrane in celo pijače (ponekod dovolijo le kakšen požirek vode ali nesladkanega čaja sem in tja ali pa palčko, namočeno v tekočino, s katero si ovlažite ustnice).
• Glede na dovzetnost porodnišničnega osebja za naravne porode, vam bodo morda dovolili hojo po sobi ali premikanje v položaj, ki bo spodbujal otroka, da bo poiskal optimalen položaj za rojstvo in bo porod hitreje napredoval … ali pa vam bodo svetovali, da preprosto ležite na hrbtu. Položaj, ki je za večino najmanj učinkovit, kar zadeva napredovanje poroda in tudi najbolj boleč.
• Ko bodo popadki postali močnejši in bo porodna bolečina intenzivnejša, se bo na vratih vaše porodne sobe pojavilo osebje (tujci, ki jih ne poznate), ki vam bo svetovalo uporabo analgetikov.
• Redno vas bodo pregledovali babice, specializanti, zdravnik – tudi vaginalno – ter ugotavljali odprtost materničnega vratu. Ko bodo ugotovili, da ste do konca odprti (10 cm), boste rodili v prisotnosti babice in zdravnika, če ne bo imel nujnejšega primera na oddelku. To osebje bo ostalo z vami do iztisa otroka in placente.
• Ko se porodita otrok in placenta, vam otroka odnesejo, opravijo potrebne meritve, obrišejo in oblečejo ter zavitega prinesejo nazaj.

Zgoraj našteto temelji na predpostavki, da niste bili deležni umetnih popadkov za pospeševanje poroda. Povsem običajno je, da porod traja do 24 ur (celoten porod, od samega začetka), sploh za prvorodke, nekatere porodnišnice pa imajo sistem, da po 12. urah avtomatično namestijo umetne popadke, če po njihovih časovnih merilih porod ne napreduje dovolj hitro. Zgoraj našteto tudi temelji na predpostavki, da se med porodom ni pripetilo nič takega, kar bi zdravnika vodilo k temu, da opravi carski rez.

Tako se vprašamo, kje na poti smo pozabili na ljubezen in spoštovanje v času poroda? Kje na poti smo pozabili na ljubezen in spoštovanje in sočutje v času poroda in do novorojenega otroka? Če samo pomislimo na otroka: mar ne bi prve trenutke svojega novega življenjskega okolja raje preživel na golih materinih prsih, katere vonj in srčni utrip pozna? Kje je tukaj skrb, lepota rojstva in spet ljubezen?

Kako je mogoče, da je najbolj sveta stvar na svetu, ki je rojstvo novega otroka, postala tako hladna in odbijajoča?

Menim, da je očitno, kako velika je potreba nosečnice po osebi, ki se v času njenega poroda zanjo zavzame, jo spodbuja, zagovarja, pomaga na ljubeč in sočuten način. Oseba, ki jo pozna iz časa nosečnosti, zaupna in znana oseba. Oseba, ki bo ob njej, ko pride veliki trenutek rojstva. Nekdo, ki ni mama, sestra, tašča ali prijateljica, tiste osebe imajo v življenju mamice drugo vlogo.

Velika je namreč razlika med čustvenim partnerjem na porodu nosečnice in porodni spremljevalki. Čustveni partner občuti nemoč, strah in tudi frustracijo, ker situaciji morda ni kos. Porodna spremljevalka pa je strokovna oseba, ki je stabilna, se poroda ne boji in je nosečnici v nepretrgano poro. Nenazadnje je v oporo tudi partnerju, saj je le-ta razbremenjen skrbi, kako naj pomaga, če nima znanja.

Porod s podporo doule

Zato, če boste rodile v porodnišnici, je spremstvo porodne doule izjemno koristno. Doula je v splošnem oseba, ki nudi porodno oporo, nekdo z znanjem in izkušnjami in pravo mero sočutja, da ženski pomaga tako fizično kot psihično k pozitivni porodni izkušnji. Vedno pa je tudi osebna raven odnosa in dogovora med njo in doulo, kakšno pomoč naj doula nudi.

Kljub temu pa lahko strnemo vlogo doule v naslednje:

Dobro razume globoko potrebo po fizični in čustveni podpori nosečnice na porodu.

Očetje običajno niso idealne doule. Partnerkam med porodom lahko nudijo čudovito oporo, pomoč in ljubezen, vendar je to tudi njihova porodna izkušnja. Ker je močno čustveno vpleten in ker nima izkušenj v nudenju porodne opore (tudi, če že ima dva ali tri porode svojih otrok za seboj), je zanj zelo dobro, da lahko partnerko in sebe »samo« čustveno podpira s fizičnim stikom in spodbudo – ne pa, da mora namesto porodnišničnega osebja skrbeti še za celostno porodno podporo. Iz podobnih razlogov ne morejo biti v vlogi doule sorodniki in prijatelji.

Doula dela za porodnico. Nosečnica jo najame in plača, da jo podpira v njenih željah med porodom, da je vmesni člen med njo in osebjem ter podpira njene želje med samim porodom. Idealno je, če ima doula uvid v materine želje in potrebe na porodu ter se intuitivno nanje odziva.

Nosečnici pomaga pri razumevanju in ustvarjanju porodnega procesa.

Če nosečnica načrtuje porod v porodnišnici na čim bolj naraven način in s čim manj intervencijami, mora biti dobro seznanjena s postopki porodnega procesa, na katere lahko vpliva, jih spodbuja ali zavrne. Izkušena doula je dobro informirana o postopkih lokalnih porodnišnic in ji pri načrtovanju poroda lahko pomaga.

Veliko žensk si želi naravnega poroda, vendar si ne predstavljajo, kakšnim postopkom bodo podvržene, ko enkrat prispejo v porodnišnico – to je tudi eden izmed glavnih razlogov, zakaj se toliko porodov konča drugače, kot so si jih žene zamislile. Doula sicer ne more zagotoviti, da se bo porod končal točno tako kot si ga je zamislila nosečnica, lahko pa jo dobro informira, da je seznanjena z vsem, kar jo čaka za vrati porodnišnice.

Porodni načrt je pisni dokument, na katerem so izražene materine želje v zvezi s porodom in bi ga porodnišnično osebje moralo upoštevati. Žal temu vedno ni tako, lahko pa se doula v tem primeru sklicuje nanj oz. vam že doma, še pred pričetkom poroda, pomaga napisati  kratek in jasen porodni načrt.

Nosečnici pomaga pri uresničitvi porodnega načrta tako, da ji je v oporo in zanjo posreduje pri osebju ali po potrebi tudi pri družinskih članih.

Glede obporodnih postopkov se porodnišnice med seboj zelo razlikujejo –  v nekaterih je ctg stalno nameščen, v nekaterih dovolijo minimalno gibanje, v nekaterih nista dovoljeni hrana in pijača, prakse so različne. Porodna doula poskrbi, da je nosečnica v naprej seznanjena s tem, da se pripravi na to, kaj bo sprejela in kaj ne bo. Če iz kakršnegakoli razloga v porodni sobi ne želi videti določene babice ali družinskega člana, bo doula poskrbela, da se njeni želji ugodi. Če je nosečnici hladno ali bi potrebovala dodatno blazino, jo bo doula priskrbela. Če se ji bo zdelo, da bo zagotovo »umrla«, jo bo doula pomirila, in če bo spoznala, da bo vendarle potrebovala analgetik, bo doula posredovala pri osebju, še prej pa bo ženo spodbujala in opogumljala, ki bo morda na ta način premagala potrebo po protibolečinskih sredstvih.

Na ta način vas bo pripeljala do cilja, to je do porodne izkušnje kot ste si jo zamislili, čeprav bi nekje na poti že sami morda obupali.