Makrosomija – miti in resnica o velikem novorojenčku

(povzeto po www.bellybellycom.au, statistični podatki IVZ Slovenija, piše Simone Kindermann, CBI porodna in poporodna doula)

Ob misli na porod pogosto misel zbeži tudi k velikosti našega še nerojenega otročka. Družbena podoba o velikih dojenčkih pri tem ni dosti spodbudna. Misel na porod že v osnovi enačimo z bolečino, misel na porod velikega otročka pa na komplikacije in možen carski rez.

Pa vendar, ali je velikost otroka res podatek za skrb, kako se bo porod odvijal?

Zagotovo je pomembno, da imamo razjasnjene osnovne pojme o tem, kaj sploh pomeni velik dojenček.

Termin makrosomia dobesedno pomeni veliko telo, v medicini pa je termin, ki označuje velikega dojenčka. Nekateri velikega dojenčka označujejo že, če ima 4 kg, po drugih parametrih pa, če ima 4,5 kg ali več. Povprečna velikost novorojenčka je 3,4 kg in ob tem podatku je zares poudarek na besedi povprečna. To povprečno vrednost dobimo, ko izračunamo sredino med velikimi in majhnimi novorojenčki. Povprečna porodna teža novorojenčka v Sloveniji je 3.340 gramov, večina donošenih novorojenčkov ob rojstvu pa tehta med 2.500 in 4.100 grami.

Velik dojenček ne pomeni avtomatsko težjega poroda. Pogosto pa stroka “meri in tehta” otroka pred rojstvom, kar napeljuje na misel, da sta teža in velikost izrednega pomena za porod. V resnici pa natančno izmerimo otročka lahko le po rojstvu.

Oglejmo si 5 mitov o predpostavljeni makrosomiji pred rojstvom:

  1. Dojenčka lahko natančno izmerimo le po rojstvu – opazovanje rasti otročka v maternici je vsekakor dobro iz več razlogov, najprej pa, da opazujemo napredek otroka in nosečnosti. Pri merjenju velikosti otroka ni dovolj le podatek o višini fundusa oz. vrha maternice, na meritev vplivajo tudi količina plodovnice, velikost placente in položaj otroka. Uporaba UZ kot instrumenta za meritev velikosti in teže otroka je odličen v prvem trimesečju, ko več ali manj vsi otročki ustrezajo povprečnim parametrom, medtem ko pa v zadnjem trimesečju meritve že lahko odstopajo za 10 do 15%. Imejmo v mislih, da je vsaka meritev le približna ocena.
  2. Gestacijski diabetes avtomatsko pomeni velikega dojenčka – ni res. Velik dojenček je obravnavan kot velik le glede na parametre, ki jih porodničar uporablja. V svetovnem merilu ima ena od desetih nosečnic možnost roditi otroka težjega od 4 kg. Če ima nosečnica gestacijski diabetes, obstaja 13,7%  možnosti za rojstvo otroka, ki je težji od 4 kg in 2,6 % možnosti za težjega od 4,5 kg. Ponovno imejmo v mislih, da možnost še ne pomeni dejstva. Za nosečnice, ki obolevajo za diabetesom tipa I ali II, je ta možnost večja. Kar za 23,2 % se poveča možnost za rojstvo otroka težjega od 4 kg in 6,1 % možnosti za težjega od 4,5 kg.
  3. Visok indeks telesne mase je enak velikemu dojenčku – ni res. Visok ITM ali debelost ne pomeni avtomatsko velikega dojenčka, pomeni le tveganje. Ženske z visokim ITM pa imajo pogosteje gestacijski diabetes, zato je pri teh nosečnicah pojavnost velikega novorojenčka večja. Ženske z visokim ITM so v osnovi v rizični skupini zaradi mogočih zapletov v nosečnosti in pri porodu, večina le – teh pa rodi otroke lažje od 4 kg. Osnova za zdravo življenje in predvsem nosečnost je zdrava prehrana, gibanje in umirjen način življenja. Vsekakor nosečnost ni čas za preizkušnje različnih diet, je pa čas za spremembo življenjskega sloga. Četudi je vaš ITM visok v nosečnosti, lahko z zdravo prehrano in primernim gibanjem močno zmanjšate možnost za pojav gestacijskega diabetesa.
  4. Velik dojenček pomeni tvegan porod – ni res. Ena najpomembnejših stvari, ki si jih velja zapomniti, ko govorimo o povprečnem dojenčku je, da je povprečen. Večina le – teh se rodi brez težav, nekateri težji porodi pa se zgodijo ne glede na velikost otroka. Veliko nosečnic skrbi možnost kefalopelvine disproporce, kar pomeni, da je otrokova glavica prevelika za njeno medenično odprtino. V resnici je ta pojav zelo redek in je povezan z prirojenimi danostmi matere. Velik dojenček ne pomeni velike glavice ali nezmožnost prehoda skozi materino medenico. Včasih nosečnice v povezavi z velikostjo otroka skrbi tudi zastoj ramen (distocija) pri porodu. V resnici je ta komplikacija zelo redka, od 0,2 do 2,1 % in ni pogojena z velikostjo dojenčka. Zastoj ramen se uspešno preprečuje že pred aktivnim porodom z gibanjem nosečnice in spreminjanjem porodnih položajev.
  5. Velik dojenček avtomatsko pomeni elektivni carski rez – v resnici je pojavnost carskega reza pri velikih dojenčkih velika. Težava pri tem pa je, da je nemogoče pravilno izmeriti otroka pred rojstvom, zato je ta porodna politika osnovana brez zanesljivih dokazov. Ja, seveda se lahko pojavijo porodni zapleti pri porajanju velikega otroka, vendar se lahko pojavijo tudi pri carskem rezu in indukciji poroda. Dejstvo pa ostaja, da se večina velikih dojenčkov rodi vaginalno in brez težav. Ker velik dojenček NI predpostavka za težaven porod.

Se težavnost porajanja velikega dojenčka ustvarja povsem po nepotrebenem?

Obstaja zanimiva raziskava in jo najdete na slednji povezavi, https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=18299867, ki je pokazala, da imajo nosečnice s predpostavko velikega dojenčka težje porode od tistih, ki so rodile velikega dojenčka brez te napovedi. Rezultat namiguje na to, da s tovrstnimi napovedmi ustvarjamo nepotrebne težave, kakor tudi, da študije, ki namigujejo na to, da velik novorojenček avtomatsko prestavlja težaven porod, niso primerljive z visokim deležem naravnega fiziološkega poroda velikih novorojenčkov. Izsledki te raziskave so naslednji:

  • nosečnice, ki so rodile velikega dojenčka in bile o tem predhodno posvarjene, so rodile s pomočjo indukcije. Medtem pa so nosečnice, ki o tem niso bile obveščene, le v 14% rodile s pomočjo indukcije.
  • komplikacije pri mamicah v prvem primeru so bile 17 odstotne, v drugem primeru pa le 4 odstotne.
  • carski rez v prvi skupini mamic je bil 52 odstoten, v drugem primeru pa le 17 odstoten.

Porod večjega dojenčka za nekatere predstavlja svarilo. Če ste v rizični skupini, poskusite zmanjšati dejavnike tveganja. Imejte tudi v mislih, da je veliko dejavnikov v nosečnosti in porodu, ki jih lahko nadziramo in tudi nekaj, nad katerimi nimamo nobenega nadzora. Navajam nekaj dejavnikov, ki jih velja upoštevati, če vas skrbi, da nosite večjega otročka:

  • če imate diabetes ali pa je raven krvnega sladkorja na meji, upoštevajte načela zdrave, polnovredne in dietne prehrane.
  • ostanite aktivni, da lažje vzdržujete raven krvnega sladkorja v mejah normale.
  • izberite porodničarja/ginekologa, ki ne uporablja standardiziranih tabel in meritev otroka. Meritve rasti otroka imajo v porodništvu in negi svoje mesto, a bi se jih moralo uporabljati za patološke primere in ne vse po vrsti.
  • ohranite v mislih, da vašega otročka pred rojstvom ni mogoče natančno izmeriti.
  • ko ste na porodu, ostanite v pokončni legi in se veliko gibajte.

Izberite porodnišnico, ki ima nizek odstotek carskih rezov in induciranih porodov. Elektivni porodi imajo svoje medicinske razloge, a naj bodo izjema in ne pravilo.

Scroll to top