V današnjem času na vsakem koraku pravzaprav lahko zasledimo članke na temo pomembnosti zdravega mikrobioma. Če smo si vsaj malo prebrali o mikrobiomu vemo, da so antibiotiki tisti, ki mu naredijo največ škode. Prav tako smo zasledili, da dojenčki, ki so prejemali antibiotike, imajo večjo verjetnost za razvoj ekcemov, alergij, astme v otroštvu, kasneje v odrasli dobi pa debelosti in sladkorne bolezni. Torej je razumljivo, da nosečnice in tudi kdo izmed zdravstvenega osebja dvomi v uporabo antibiotikov zgolj v preventivne namene pri porodnicah, ki so streptokok B pozitivne. Prav tako pa je pogosto težka odločitev, če se kot nosečnica moramo odločiti med zelo nizko verjetnostjo okužbe s streptokok B pri otroku ali pa uporabo antibiotika in gotovim tveganjem, da oslabi otrokov mikrobiom.

Kaj je streptokok B?

Streptokok B (Streptococcus agalactiae) je eden izmed trilijonov organizmov, ki povsem običajno živijo v našem črevesju. Z migracijo iz črevesja kolonizirajo še danko, mehur in porodni kanal. Streptokok B ne igra neke bistvene vloge v človeškem zdravju, tudi ne povzroča težav, če je črevesna flora zdrava. Kolonizacija v mami tudi ne pomeni infekcije, pomeni samo, da je bakterija prisotna, kar pa velja za 15% do 30% nosečnic.

V čem je torej težava?

Ko nosečnici z laboratorijsko preiskavo dokažejo prisotnost strep. B, stroka takoj pomisli na tveganje, da bi se s porodom prenesel na otroka. Večina dojenčkov razvije lastno kolonizacijo kože in črevesja s tem, ko se vaginalno rodijo in pridejo v stik z materino vaginalno floro; le en mali odstotek dojenčkov pa ob izpostavljenem tveganju razvije vnetje, kar pomeni, da hudo zbolijo ob okužbi s strep. B.

V 70. letih prejšnjega stoletja je bila okužba s strep. B vodilni razlog resnih infekcij pri novorojenčkih. Take infekcije so bile npr. pljučnica, sepsa in meningitis. Večina bakterijskih prenosov se zgodi med porodom, ko se novorojenček poraja skozi porodni kanal ali pa se tja zasejejo z razpokom plodovih ovojev. Prezgodaj rojeni ali novorojenčki s prezgodnjim ali prepoznim razpokom ovojev so v višji rizični skupini za okužbo s strep. B. Ker strep. B prehaja tudi čez ovoje, niti otroci rojeni s carskim rezom niso izvzeti tveganju. V noseči materi strep. B lahko povzroči splav, vnetje mehurja in maternice, prezgodnj porod, prezgodnji razpok ovojev in celo mrtvorojenost.

Če okužena nosečnica ne prejme antibiotičnega zdravljenja, se tveganje za okužbo otroka med porodom poveča za 50%. Vendar pa se večina koloniziranih otrok ne okuži s strep. B. Po podatkih CDC (Center for Disease Control and Prevention) je tveganje, da bi otrok zaradi okužbe s strep. B razvil življenjsko ogrožujoče vnetje, med 1% do 2%.

Stopnja smrtnosti otrok zaradi okužbe z strep.B je pri donošenih otrocih 1% do 2% in 20% do 30% pri otrocih rojenih pred 33. tednom nosečnosti. Več kot 1600 okužb letno zabeležimo pri novorojenčkih in približno 80 smrtni na leto, čeprav so bile mame v nosečnosti preventivno zdravljene z antibiotikom. Tovrstna infekcija pri novorojenčku terja dolgotrajno zdravljenje na neonatalnem oddelku, in 44% otrok, ki okužbo s strep. B preživijo, trpijo dolgoročne posledice kot so razvojne posebnosti, paraliza, tiki, izguba sluha in vida.

Če nosečnica, ki je strep. B pozitivna,  med porodom prejme antibiotik, se možnost, da bi se njen otrok okužil in razvil vnetje, zmanjša za 80%. Ni pa raziskav, ki bi pokazale, kolikšen delež otrok, ki so bili antib zdravljenja deležni, kasneje razvije bodisi alergije, astmo, debelost ali sladkorno bolezen.

Kako in kdaj v otroku, ki je  okužen s strep. B, pride do vnetja?

Infekcija se deli na dve, prva je zgodnja in do nje pride v prvih nekaj urah po rojstvu, pa do enega tedna. Po obsežni raziskavi, ki jo je med leti 2000 in 2008 izvedla Evidence Based Birth, https://evidencebasedbirth.com/groupbstrep/, je izmed 148.000 rojenih otrok 94 razvilo vnetje in vsem se je razvilo v prvi uri po rojstvu. To nakazuje na dejstvo, da se je vnetje najverjetneje razvilo še pred rojstvom. Antibiotično zdravljenje, ki ga mama prejema med porodom, pa naj bi preprečevalo ravno zgodnje vnetje.

Pozno vnetje, zaradi okužbe s strep. B, pa se razvije kasneje v stiku z bolnišničnim okoljem in se pri otroku pokaže v prvih treh mesecih po rojstvu. Približno 45% bolnišničnega osebja nosi bakterijo na koži in jo lahko prenese na novorojenčke. Dosledno pranje rok v bolnišnicah je zato nujno za preprečevanje infekcijskih prenosov.

Katere žene se okužijo s strep. B? Kateri dojenčki razvijejo vnetje zaradi okužbe s strep. B?

Vsaka ženska se lahko okuži s strep. B, a nekatere se vendarle zdijo bolj dovzetne. To so ženske mlajše od 20 let, ženske z več spolnimi partnerji in redne uporabnice tamponov. Pogosti spolni odnosi ali spolni odnos, ki je časovno blizu časa testiranja, oralni odnos (če ga prejmete in ne dajete) in nedosledno pranje rok tudi kažejo na večjo dovzetnost okužbe.

Vsakemu dojenčku pravzaprav se lahko razvje vnetje, če je mama kolonizirana s strep. B, a nekateri dojenčki so pa vedarle bolj dovzetni in to so: tisti, rojeni pred 37 tednom, afro-ameriško poreklo, visoka vročina matere med porodom, razpok mehurja pred začetkom poroda, dolg časovni zamik med razpokom mehurja in dejanskim začetkom poroda, korioamnionitis (vnetje plodovih ovojev), intrauterina meritev otrokovih srčnih utripov.

Kakšen test je priporočljiv in zanesljiv?

Najširše uporaben test za ugotavljanje okužbe s strep. B je hkratni odvzem vaginalnega in rektalnega brisa. Najbolj optimalen čas za ugotavljanje prisotnosti bakterije pa je me 35 in 37 tednom.

V zgodnji nosečnosti se uporablja tudi urinski test, saj je strep. B v urinu prisoten v 2% do 7% nosečnicah. Zato je pozitivni urinski test v prvem tromesečju znak, da je bakterija strep. B močno prisotna in je tudi tveganje za zgodnjo okužbo pri novorojenčku višje. Iz teh razlogov takim nosečnicam tekom nosečnosti predpišeko antibiotično zdravljenje, čeprav antibiotik iz genitalnourinarnega in pa črevesnega trakta bakterije ne odstrani.

Testiranje z brisom pa je visoko zanesljiv test, saj v primeru, da je pozitiven, pomeni kolonizacijo. Dopušča pa 5-tedenski zamik, kar pomeni, da pozitiven test ostaja pozitiven še 5 tednov in če je narejen v zadnjih tednih nosečnosti, dopušča pravilno zdravljenje tudi za novorojenčka, saj se smatra, da se porod zgodi v naslednjih 5 tednih.

Negativni test pa po drugi strani ne pomeni, da ni infekcije, samo test je infekcijo lahko “spregledal”. Kolonizacija z bakterijo se lahko zgodi po testiranju, zato je nosečnica ob testiranju lahko negativna, a na porodu pozitivna. Pravzaprav je znaten delež nosečnic, ki se ob porodu izkažejo strep. B pozitivne, pa niso prejele antib. zdravljenja, saj so bile v nosečnosti neg. testirane.

Ali je rešitev, če se preprosto ne testiramo?

Veliko nosečnic se odloči za to možnost, a situacija je taka: tudi, če ne veste ali ste strep. B pozitivne ali ne, v primeru prezgodnjega razpoka mehurja ali podaljšanega časa od razpoka mehurja, povišane temperature, boste v porodnišnici kljub temu prejele antibiotik. Po drugi strani pa, če ste testirane in je bil izvid negativen, imate lahko mirno vest in jasno odločitev, kaj boste naredile. Tako je negativen test lahko prednost, saj izloči bojazen pred tem, če ste strep. B pozitivne ali ne.

Po drugi strani, če ste strep. B pozitivne, se lahko dobro poučite o možnostih okužbe pri otroku in znakih, ki na to nakazujejo. In se še vedno lahko odločite, kaj boste storile.

Torej, izogibanje testiranju samo zato, da med porodom ne bi prejele antibiotika, najbrž ni idealna rešitev.

Katero zdravljenje je priporočljivo zame?

Od leta 2002 dalje se v svetovnem merilu priporoča testiranje med 35 in 37 tednom nosečnosti in v primeru pozitivnega testa predpiše antibiotično intravenozno zdravljenje v začetku poroda s penicilinom ali ampicilinom oz. alternativnim antib. za tiste, ki so na prva dva alergične.

Alternativa antibiotičnemu zdravljenju, ki so jo raziskovali v Evropi in drugih deželah, v ZDA pa se ne uporablja, razen pri porodih na domu, je klorheksidinova raztopina, ki uniči strep. B. Raziskave so pokazale, da ta raztopina zmanjša možnost predporodne kolonizacije in infekcije, ne pa tudi zgodnje infekcije pri otroku. Prav tako ne more preprečiti infekcije, kadar gre za podaljšan čas od razpoka mehurja (dva ali tri dni).

Potrebno pa je vedeti tudi to, da ta raztopina ne uniči le prisotnost te bakterije v nožnici ampak tudi vseh ostalih in to kar za nekaj ur. Torej je otrok oropan vseh vaginalnih bakterij, ki bi jih sicer z vaginalnim porodom prejel in so za vzpostavitev imunskega sistema in presnovnega trakta nujno potrebne.

Kaj, če je moj prvi test pozitiven, naslednji pa negativen?

Če je prvotni test pozitiven in je naslednji negativen, prevlada prvi izvid in je na porodu antibiotik kljub temu dan. V primeru, da je v prvi nosečnosti bil test pozitiven in v naslednji negativen, antibiotik ni potreben, razen v primeru, če se je otrok v pretekli nosečnosti z strep. B okužil in je do vnetja prišlo.

Ali smem antibiotik zavrniti & kakšno je tveganje?

Vedno imate pravico zavrniti antibiotik. Če ga zavrnete, obstaja 2-3% verjetnost, da se bo otrok med porodom okužil in razvil vnetje; tveganje je sicer dvakrat večje kot, če antibiotik sprejmete.

Vendar pa se je potrebno zavedati, da zdravstveno osebje v primeru zavrnitve, lahko kadarkoli po porodu zahteva od vas, da se otroku antibiotik intravenozno vstavi. Celo tako daleč lahko pride, da se v primeru zavrniteve antibiotika med porodom na pozitiven test, in razvoja vnetja pri otroku, vmeša socialno skrbstvo in toži starše za zanemarjanje in zlorabo otroka.

Svetujem, da se pa dobro poučite o strep. B in načinih okužbe, da preventivno onemogočite kolonizacijo in posledične težave.

Ali zdrav mikrobiom ščiti pred okužbo z strep. B?

Zdrava vaginalna flora in črevesni mikrobiom zmanjšajo možnost okužbe s strep. B in posledično tudi zmanjšajo možnost prenosa in infekcije pri otroku. Za lactobacillus so raziskave pokazale, da se dobro veže z strep. B, medtem ko lactobacillus reuteri and lactobacillus rhamnosis ugodno vplivata na vaginalno floro. Mnogokje se priporoča uživanje teh dveh bakterij po 1 do 2 kapsuli na dan, predvsem pa v zadnjem trimestru. In ne samo, da ščiti pred strep. B, raziskave so tudi pokazale, da se zmanjša možnost razvoja alergij, ekcemov, astme kasneje v otroštvu. S prejemanjem ugodnih bakterij se namreč vaginalna flora v celem izboljša.

Če pa obstaja zgodovina okužbe s step. B, se svetuje tudi uporaba vaginalnih probiotikov.

Ali obstajajo naravni načini preprečevanja okužbe s strep. B?

Najboljši način preprečevanja je zdrav črevesni mikrobiom in pa zdrava vaginalna flora. Tudi nekatera zelišča so se izkazala za izjemno unčinkovita v boju proti okužbi s strep. B, pa vendar na to temo ni bilo narejenih veliko raziskav.

Kar pa zagotovo pomaga in se tudi svetuje kot preventiva, pa je, da:

• iz prehrane izločite sladkor, procesirana živila in vso hitro prehrano. Tako boste pomagali uravnavati vaginalno pH floro;
• uživate kompleks nosečniških vitaminov, kar se dobi v lekarnah, nujno pa naj vsebuje cink, vitamin D, vitamin A in vitamin C; vse to krepi vaš imunski sitem;
• se izogibate stresu in si pomagate z meditacijo, jogo, masažo in/ali drugimi sprostitvenimi dejavnostmi – visok stres načenja imunski sitem, črevesno floro in mikrobiom;
• dnevno jeste fermenirano hrano (npr. kislo zelje);
• uživate probiotik kot je opisano zgoraj;

Za zaključek …

Medtem, ko se trudimo za čim boljši otrokov mikrobiom in zagotovo ni idealno, da otroku za popotnico na svet damo antibiotik, je vendarle potrebno vedeti, da pa antibiotiki  igrajo pomembno vlogo v boju proti najrazličnejšim vnetjem. Vsak otrok, ki je rojen s carskim rezom npr., je preko mame izpostavljen antibiotiku in črevesno floro po enem antibiotiku lahko uspešno pozdravimo, če otroku dnevno 6 mesecev dodajamo probiotik.

Pomembna je tista odločitev, s katero smo najbolj mirni in nikakor ni prav, da se odločimo proti antibiotiku samo zato, da bomo rodili čim bolj naravno. Trenutno se v svetu odločajo, če se bo ta antibiotik še vedno dajal mamam ob porodu ali pa direktno otroku po porodu, na nas pa je, da s preventivo in jemanjem odgovornosti za lastno zdravje v svoje roke naredimo kar največ in najbolje kot moremo.

Piredila in prevedla po Streptokok B